Chianina je pasma goveda, ki nesporno velja za največjo pasmo goveda na svetu. In tudi je. Italijani trdijo, da je tudi ena od najbolj antičnih pasem goveda. Kaj pa Slovenci in Chianina? Presenetljivo – to pasmo naj bi pred 25. stoletji vzredili Etruščani. Še vedno so samo slovenski jezikoslovci in zgodovinarji sposobni razumeti jezik Etruščanov – prvo ljudstvo, ki je znalo pisati – ne risati – besede. In alfa pomeni govedo. Črka alfa se je razvila iz stilizirane oblika glave goveda in je kasneje bila malo nagnjena na stran. To črko (tako kot ostale) so pozneje povzeli tako Grki kot Rimljani.

chianina, največja mesna pasma goveda

Črka alfa – govedo

Chianina izvira iz doline Val di Chiana po kateri nosi tudi ime. Dolina je blizu večjega mesta Arezzo kakšnih 100 km jugozahodno od žepne državice San Marino. Nekateri njen nastanek povezujejo tudi z dolino Tiber. Vsekakor so pasmo vzrejali v Toskani, Umbriji in Laciju. Columella o njej poroča 55 let po Kristusu kot o ogromni beli pasmi goveda. Bila je namenjena za delo in meso. Po zlomu kolonskega sistema po II. Svetovni vojni so chianino začeli odbirati na lastnosti mesnatosti: dnevni prirast, klavnost in dobre materinske lastnosti. Rodovno knjigo so ustanovili 1933 čeprav nekateri viri navajajo tudi 1856. z ministrskim odlokom 7.8.1935 so določili standard za pasmo chianina. Rejsko organizacijo pa je nesporno ustanovil del conte Bastogi s skupino rejcev 1899. Namen ustanovitve je bil predvsem začeti z rodovno knjigo.

chianina, največje govedo na svetu, bric.si

Slika 1: Rejec s svojim bikom

Slika 2: Tonino Solde z njegovim volom Kapitanom

Chianinin bik doseže višino 180 cm in do 2000 kg telesne mase. Voli dosežejo višino vihra 200 cm. Krave imajo višino vihra do 160 cm in nekatere krepko presežejo telesno maso 1000 kg. Teleta imajo ob rojstvu maso okoli 50kg. Pasma je odeta v belo – porcelanasto kožo, čeprav so teleta rjavkasta. Črna barva je prisotna na vseh telesnih odprtinah, na konici rogov, spodnjem delu skrotuma in na posameznih delih glave. Dovoljeno so rahlo siva obarvanja (kot senčenje) okoli oči in na parkljih. Bel plašč je pri križanju z obarvanimi pasmami recesiven. Povrhnjica je zelo odporna na visoke temperature in močno UV sevanje. Glava je elegantno lahka, s črno obarvanim gobcem in jezikom. Pri kravah je glava izrazito dolga. Gre za rožno govedo, ki mu velikokrat skrajšajo naprej obrnjene rogove. Podgrlina je izrazito majhna, če sploh obstaja. Vrat je srednje dolg, zelo mišičast posebej pri bikih. Po dveh letih začne na vratu rasti grba, ki kasneje lahko doseže velike razsežnosti. Zaradi obilnosti trupa pa grba seveda ne pride toliko do izraza. Prsni koš je zelo širok in globok do polovice prednjih nog. Pleče je zelo omišičeno in zaradi velikosti daje odlične kose mesa. Trup je dolg, cilindričen, zelo obsežen. Križ je velikosti pasme primerno širok. Stegno je zelo dolgo, zadnji del je obsežno konveksen in izrazito omišičen. Okončine so bolj dolge kot pri drugih mesnih pasmah, parklji so manjši a zelo trdni.

2010 je bilo v Italiji registriranih nekaj več kot 47.000 glav pasme chianina. Danes je pasma v Italiji prisotna predvsem v: toskanskih provincah kot so Arezzo, Firence, Livorno, Pisa pa tudi v Sieni in Perugi. Nekaj tisoč glav te pasme je prisotnih tudi na drugih kontinentih.

Pasma je bila včasih namenjena za delo in meso. Danes je primerna samo za prirejo mesa. Odlikuje jo hitra rast, večja dobit v boljših delih predvsem v ledvenem delu in stegnih. Dnevni prirasti preko 2000g niso nobena redkost. Ob primerni prehrani razvije izrazito fina vlakna, dobro marmoriranost in okusnost mesa. Biki brez težav dosežejo dnevni prirast 1500 in več gramov na dan, ženske živali malo manj. 60% klavnost je povprečna klavnost te pasme goveda. Po navadi pitance pitajo 24 mesecev vendar pitanci pri starosti 16 do 18 mesecev dosežejo 650 do 700 kg. To je idealna klavna masa za to pasmo. Chianina je zelo primerna za križanje z mlečnimi pasmami. Križanci dosežejo enako rast kot pri predstavniki čistih mesnih pasem goveda. Slednje so kakšen mesec prej primerne za klanje.

Slika 3: Krava pasme chianina

Naj ne pozabimo omeniti, da je chianina zelo primerna za znane fiorentinske zrezke imenovane tudi T-bone steak. V Italiji meso chianine že dolgo prodajajo z označbami pasme, datumov rojstva in klanja, življenjske številke ter zaščitenega porekla. 18 principialnih rezov je označenih z 5R simbolom. Za označevanje skrbi Konzorcij italijanskih pridelovalcev kakovostne govedine. Oznako 5R lahko dobi meso katerekoli avtohtone italijanske pasme goveda: marchigiana, chianina, maremmana, romaniola ali podolica po odredbi ministrstva za kmetijstvo z 5.7.1984. Tudi oznaka Kontrolirano geografsko poreklo za chianino, marchigiano in romaniolo je sprejeto po evropski regulativi 2081/92. Vse to pa brez vrhunskih restavracij in mesnic specializiranih za meso chianine ne bi veliko koristilo italijanskim živinorejcem ali mesarjem ali gostincem.

Nekdo celotno evolucijo rastlinskih in živalskih vrst razložil predvsem z naključjem. A pustimo zgodovino, čeravno bi se iz nje morali največ naučiti. Tudi o ekološkem kmetovanju naših nonotov. Za chianino se zanimajo rejske organizacije iz Južne Amerike, Argentine, Združenih držav Amerike, Kanade in Avstralije – tam, kamor so Italijani pasmo izvozili. Vedno je zanimiv izvoz semena, plemenskih bikov in telic tako brejih kot nebrejih. Iz Afrike in Azije poročajo, da je chianina primerna za križanje z zebujem vendar prav veliko podatkov o tem ne obstaja.

Viri fotografij:

  • Slika 1:  www.agraria.org
  • Slika 2: www.ANSA.it
  • Slika 3: www.lepile.it
  • Prikazna slika: www.artecibo.com